Country glasba je večna.

Pesmi nikdar ne umrejo. Morda so enkrat bolj, drugič manj aktualne, morda se za nekaj časa, celo za več let "izgubijo" v ogromnih diskografijah, a pomembno je, da so takšne, ob katerih se lahko zmeraj bodisi zamislimo, sprostimo ali preprosto zabavamo. Koliko tega obstaja v mojih pesmih, po pokazal čas. Vem le, da svojih skladb nisem nikdar pisal preračunljivo ali glede na aktualne modne glasbene trende, ampak tako kot mi je velevalo srce.

Že kot najstnik sem gledal Nashville in najprej me je prevzela barvitost inštrumentov: violina, banjo, mandolina, pedal-steel kitara ... Zvok skratka, ki ga na naši sceni takrat ni bilo slišati. "To je zame" sem sklenil. In začel. Leta 1979 sem bil član naše prve country skupine D'Drava Country dečki in kasneje boter skupine Pohorje Express, pred dvajsetimi leti pa sem se odločil za samostojno "ježo". Tako smo orali ledino, kajti do takrat je bil naš prvi "kavboj" Rafko Irgolič, ki je dosti pred nami s "črnim konjem" jahal v Kolorado in pel "Suzani". No, prvi tudi ostaja. Bilo je še nekaj pevcev, ki so dosegli lep odmev z uspešnicami te zvrsti, a najpomembnejše je, da so to glasbo imeli radi in jo posvojili tudi ljudje povsod po Sloveniji. Sem pa vendarle prvi izključno country solist pri nas in bera dvajsetih let je sedem kaset, šest CD plošč in štiriindvajset videospotov. Če se obrnem nazaj, sem seveda nase tudi malo ponosen, a raje gledam naprej, saj se mi country glasba zdi večna in jo imam enako rad kot takrat, ko sem jo prvič slišal ob ogledu filma Nashville.
                                                                                                       
                                                                                                                   Milan Pečovnik Pidži